Simpozij Literarna večjezičnost
Literarna večjezičnost v Avstriji in Sloveniji / Literarische Mehrsprachigkeit in Österreich und Slowenien / Literary Multilingualism in Austria and Slovenia
• 26. & 27. 4. 2018, Univerza v Gradcu, Meerscheinschlössl, Mozartgasse 3 •
Delovna jezika: nemščina, slovenščina
V globalnem pogledu večjezičnost prej velja za nekaj običajnega kakor za izjemo. V književnosti in literarnem življenju je prav tako ne velja odmisliti. Vseeno bi bilo predrzno govoriti o „večjezičnem preobratu“ v literarni vedi, kot ga, recimo, ugotavljajo v pedagoških vedah. Zanimanje za pojav literarne poliglosije od devetdesetih let 20. stoletja vsekakor stalno narašča, vendar ne more biti govora o tem, da bi raziskovanje večjezičnosti omajalo, kaj šele nadomestilo nacionalnofilološke pristope v Evropi, ki prevladujejo od konca 18. stoletja naprej, ne glede na to, kot je jedrnato formulirala Monika Schmitz-Emans, da skorajda ni nobene regije, dežele, državne tvorbe, kjer je književnost napisana izključno v enem samem jeziku.
Simpozij Literarna večjezičnost/Literarische Mehrsprachigkeit se osredinja na dve takšni tvorbi: Avstrijo in Slovenijo. Obe sta v zgodovinskem in sodobnem oziru med seboj povezani s tesnimi obojestranskimi odnosi in se odlikujeta s svojo dejansko večjezičnostjo. Kljub temu – ali morda ravno zaradi tega – tudi v teh dveh državah prevladujejo enojezična osnovna prepričanja družbenih, kulturnih in političnih diskurzov. Pred tem ozadjem obravnava literarne večjezičnosti presega sam predmet raziskovanja, npr. s tem, da spodkopava predstavo o medsebojno razmejenih, celo konkurenčnih družbah in književnostih, da odpira nova gledišča in pospešuje medjezikovno in meddisciplinarno izmenjavo.
V tem smislu bodo prispevki raziskovalk in raziskovalcev, delujočih na ustanovah v Avstriji, Franciji, Italiji, Luksemburgu, Nemčiji in Sloveniji, iz globalne, (trans)nacionalne in regionalne perspektive napeli širok diskurzivni lok na krovno temo simpozija, ki bo neizogibno presegal avstrijsko-slovenski kontekst. Razprava bo segala od obravnave temeljnih konceptualnih pristopov do literarne večjezičnosti in primerov dvo- in večjezičnih praks v književnosti avtohtonih jezikovnih manjšin ali priseljenih avtoric in avtorjev do oblik pisanja v eksilu in v večjezični dvojni monarhiji. Beseda naj bi tekla tudi o zgodovinskih, inovativnih in subverzivnih vidikih literarne polifonije, o vprašanju oblik, vloge in recepcije večjezične književnosti, prav tako pa o pojavih kot sta menjava in izguba jezika. Srečanje bo sklenjeno z javno okroglo mizo o perspektivah transnacionalnih literarnih zgod(b)ovin.
Program in povzetki referatov (PDF)
V okviru simpozija bo potekal tudi:
„Lingua franca“ – spremljevalni literarni program k simpoziju: 2 državi – 3 mesta – 5 branj